Običajno se težav zavemo šele, ko pride do globokih gnojnih obzobnih žepkov ali ko začnemo izgubljati na videz zdrave zobe. Vzrok teh težav so zobne obloge, kjer bakterije izločajo toksine in encime, ki poškodujejo globlja zobna tkiva in čeljustno kost. Posledično odstopijo dlesni, nastanejo zobni žepki, zobje pa postanejo navidezno daljši in majavi. K nastanku bolezni prispevajo predvsem dejavniki, na katere lahko vplivamo sami, torej zobna higiena, kajenje in stres.
Paradontoza pa žal ni edina posledica kroničnega vnetja dlesni. Vnetja v ustni votlini namreč predstavljajo odprto rano, skozi katero bakterije prehajajo v krvni odtok in se širijo po telesu. Neprestana borba telesa s kroničnim vnetjem v ustni votlini pa je lahko vzrok kasnejših resnejših bolezni in sicer srčno-žilnih bolezni, bolezni dihal, sladkorno bolezen, osteoporozo, zapletov pri nosečnosti, …
Klopni meningoencefalitis (KME)
Klopni meningoencefalitis povzroča virus klopnega meningoencefalitisa. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME v Evropi – v Sloveniji zboli povprečno 250 oseb letno.
Klopni meningoencefalitis je resno vnetje osrednjega živčevja.
Prva faza nastopi po približno 7 do 14 dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah in sklepih, glavobolom ter vročino. Težave po nekaj dneh minejo, sledi obdobje navideznega izboljšanja, ki traja nekaj dni do treh tednov.
Sledi druga faza bolezni 1 mesec po vbodu klopa, ki se kaže z visoko vročino, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, otrdelostjo vratu, občutljivostjo na svetlobo, tresenjem rok, jezika, težavami z zbranostjo, lahko z motnjami zavesti, ohromitvami udov in/ali dihalnih mišic, lahko tudi s smrtjo.
Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšano delovno sposobnost, manjšo sposobnost koncentracije, depresijo in motnje razpoloženja, motnje v delovanju živčevja.
Zdravila za to bolezen ni na voljo. Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje: potrebni so 3 odmerki, cepljenje se obnavlja naprej na 3 leta, nato na 5 let.
Študenti, cepite se proti KME v ZDŠ!!!
Cepljenje je samoplačniško, razen za študente, ki so v okviru študija na praktičnih vajah izpostavljeni okužbam s klopi: Fakulteta za šport, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (smer: tehnično upravljanje nepremičnin, geodezija in geoinformatika), Veterinarska fakulteta, Filozofska fakulteta (smer: arheologija, umetnostna zgodovina, geografija, etnologija in kulturna antropologija, kreol), Fakulteta za farmacijo (smer: farmacija enopredmetni 2. letnik), Pedagoška fakulteta (smer: predšolska vzgoja, razredni pouk, biologija- kemija, biologija – gospodinjstvo), Naravoslovnotehniška fakulteta (smer: geologija).
Če te še kaj zanima glede cepljenja, vprašaj na: cepljenje@zdstudenti.si
Več si preberi na:
https://www.nijz.si/sl/klopni-meningoencefalitis-0
https://www.zdstudenti.si/aktualno/strokovni-prispevki/bolezni-ki-jih-prenasajo-klopi/
Lymska borelioza
Lymsko boreliozo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi. Možnost, da po ugrizu klopa zbolimo za boreliozo, je približno 1%; okužba je možna tudi ob piku žuželke.
V prvem stadiju se v mesecu dni razvije rdečina (erythema migrans), ki je ovalna, okrogla, homogena ali kolobarjasta in se postopoma povečuje; kasneje izgine. Rdečino lahko spremljajo glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih. Če opaziš te znake, čimprej obišči osebnega zdravnika, ki ti bo predpisal ustrezne antibiotike in s tem preprečil širjenje okužbe.
V drugem stadiju se bakterije razširijo po krvi ali limfi v notranje organe. Lahko pride do meningitisa, encefalitisa, ohromitve možganskih ali perifernih živcev, prizadeti so lahko sklepi, srce, oči, mišice.
V tretjem stadiju, ki se razvije v enem letu ali več od okužbe, se pokažejo kronične spremembe, ki prizadenejo kožo in živce. Ponovne okužbe z borelijo so možne. Cepiva proti boreliozi ni.
Več si preberi na:
https://www.nijz.si/sl/lymska-borelioza-0
Preprečevanje okužb s klopi
Najbolj pomembni ukrepi za zmanjšanje tveganja za borelijo sta preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega klopa.
Z upoštevanjem priporočil lahko zmanjšujemo tveganje za okužbo:
- Nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa. Na svetlih oblačilih klopa prej opazimo in odstranimo.
- Uporabljamo sredstva (repelenti), ki odganjajo klope.
- Ob vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa, pozorni smo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje.
Kadar opazimo že prisesanega klopa, ga čim prej (in na pravilen način) odstranimo, saj verjetnost prenosa okužbe močno zmanjšamo s čim prejšnjo odstranitvijo prisesanega klopa.
Klopa pravilno odstranimo z uporabo koničaste pincete tako, da klopa primemo čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Pri tem ne smemo vrteti pincete levo ali desno, ampak potegnemo naravnost navzgor. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, kreme, petroleja ali drugih mazil.
